Kreativni razred, 18. maj 2021 ― SECESSIO PLEBIS / IZSELITEV LJUDSTVA Strategija, ki jo je uporabilo rimsko ljudstvo pri pogajanju s patriciji Rimski plebejci so bili zelo nezadovoljni z vladavino rimskih patricijev in njihovega senata, zato so se za dosego svojih ciljev poslužili zanimivega ukrepa, in sicer izselitve. Šlo je za neke vrste protest, podoben današnji stavki, saj je njihova masovna izselitev iz mesta patricijem povzročila veliko težav. Z njihovim odhodom so se zaprle vse trgovine malih trgovcev in delavnice mestnih obrtnikov, kar je škodovalo tudi večjim gospodarskim dejavnostim državnega pomena, denimo pristaniščem in trgovini s sosednjimi ljudstvi. Plebejci, ki so se v začetku 5. st. pr. Kr. iz Rima izselili prvič, so to protestno dejanje v času tega in naslednjega stoletja ponovili še večkrat, po nekaterih virih so se vsega skupaj izselili kar petkrat. Te njihove izselitve so bile uspešne zato, ker so se zavedali, da predstavljajo veliko večino rimskega prebivalstva, ki pridela večino hrane in drugih življenjsko pomembnih sredstev. Patriciji kot precej manjša skupina, ki je prestavljala vrhnji sloj prebivalstva in je brez plebejcev ostala tudi brez svojih vojakov, so bili primorani pogajati se s plebejci in ustreči njihovim zahtevam. Plebejci so tako dobili možnost, da so jih v  senatu zastopali ljudski tribuni, ki so pozneje lahko predlagali tudi zakone, s katerimi se je povečala politična moč plebejcev. Vsa trenja med patriciji in plebejci se niso nikoli dokončno razrešila, toda zakoni, ki so jih sprejeli po zadnji izselitvi v 3. st. pr. Kr., so zelo izenačili neenakosti med obema razredoma in po dvesto letih povzročili nastanek novega, patricijsko plebejskega plemstva, ki je predstavljalo pomembno gospodarsko in vojaško moč pri nadaljnji širitvi rimskega imperija.       The Secession of the People to the Mons Sacer, engraving by B. Barloccini, 1849. Pa še zanimiv odlomek, o tem, kako so patriciji poslali najbolj spretnega govorca, senatorja Menenija Agripo prepričev

Kreativni razred, 15. maj 2021 ― KAM PA KAM, RDEČA KAPICA? "V FRANKFURT!" Večina kulturnikov se ne strinja s tem imenovanjem in temu primerni so tudi odzivi. "Dejstvo, da človek vse svoje življenje bere in obožuje knjige, pač ni dovolj za pozicijo, na kateri bo obračal več milijonov evrov državnih sredstev. Dejstvo, da se je tisti drugi gospod med osamosvojitveno vojno izkazal kot sila spreten govorec, ni dovolj, da nam danes lahko soli pamet in napada vsakogar, ki si ga drzne kritizirati. Medtem ko se milenijci in generacije za njimi trudijo najti redno službo, uiti prekarstvu, kar se v Sloveniji vse bolj zdi misija nemogoče, se na glavnem odru službe delijo po liniji najmanjšega odpora. Dragi gospodje letnik 1955 in navzgor. Kje je tu zgled, kje so obeti za svetlo  prihodnost, v kateri bodo škarje in platno imeli v rokah današnji dvajsetletniki?" Anja Intihar, Delo, sobota,15. 5. 2021 Kolumna NA DIMITRIJU RUPLU SVET STOJI V celoti jo lahko preberete tu: https://www.delo.si/mnenja/komentarji/na-dimitriju-ruplu-svet-stoji/ "Predstavljala sem si namreč, da se po tako evidentni čistki noben sposoben in spodoben kandidat ne bo hotel prijaviti na razpis, oziroma, da se bo po dogovoru s s svetom prijavil kak anonimen, vsekakor pa brez hrbteničen kader." Petra Vidali,  DIMITRIJ RUPEL LETI V FRANKFURT, VEČER, sreda, 12. maj 2021, Pogledi https://www.vecer.com/vecerplus/pogledi/pogled-dimitrij-rupel-leti-v-frankfurt-10242414

Kreativni razred, 13. maj 2021 ― ARHITEKTURNO DELO = PREKARNO DELO TINA FERFILA "Osebni za-govor prekarne delavke V resnici ne obstaja noben legitimen razlog, da bi me sistemska sila porivala v brezpravni položaj, v nevidnost in v odsotnost dialoga, v odpoved socialnim in delavskim pravicam, v položaj drugorazredne državljanke.  Raje bi, da me ne najamejo kot storitev in plačajo kot blago! Raje bi, da nimam statusa gospodarske družbe. Raje bi, da nisem delodajalka in delavka v isti osebi. Raje bi, da država, ko se gre za moje bolniško nadomestilo v prvih 30 dneh, ne bi iz zveze delavka – delodajalka zradirala delavke! Raje bi izbrala drug študij in drug poklic. Raje bi, da so se med preteklo finančno krizo še vedno spoštovali ILO standardi!" TININ esej z naslovom izšel 30. aprila, 2021Arhitekturno delo = prekarno delolahko v celoti preberete skupaj s sklopom prispevkov na temo prakarnega dela na portalu za književnost in mišljenje VRABEC ANARHIST na naslednji povezavi:  http://vrabecanarhist.eu/tina-ferfila-prekarno-delo/